Mozart človeške komunikacije
»Nezavedni um je preprost, neizumetničen, nepopačen, pristen in pošten. Je brez fasade in tiste prevleke, ki ji pravimo kultura odraslih. Je otročji, neposreden in svoboden.« – Milton Erickson
Mozart človeške komunikacije; Miran Možina
Ameriški psihiater in psihoterapevt Milton H. Erickson (1901–1980) je bil po eni strani s svojo profesionalno in človeško držo odločno proti kakršnikoli ideologiji, saj je ob vsaki priložnosti kritiziral vse, ki so svoje teorije postavljali pred potrebe, razumevanja in zmožnosti posameznega klienta. Po drugi strani pa se je zavedal, kako, predvsem na nezavedni ravni, prihaja do vsiljevanja idej tudi v permisivnih in demokratičnih okoljih. Da bi se v čim večji meri izognil destruktivnim učinkom neizogibnega vcepljanja idej, je z uporabo eksperimentalne in klinične hipnoze razvil nadpovprečno občutljivost za nezavedno komuniciranje.
Če bi Erickson delal kot psihiater in psihoterapevt danes, bi po načelu utilizacije, ki mu je vseskozi sledil, upošteval sodobne okoliščine in jih izkoristil po najboljših močeh. Že kot otrok in najstnik je šel skozi trdo šolo življenja in se naučil, kako se s svojo drugačnostjo prilagajati okoliščinam, ki mu niso bile v oporo. Zato je bil kot zdravnik prepričan, da se lahko tudi psihiatrični pacienti kljub svoji drugačnosti bolje prilagodijo, ne v konformističnem smislu, temveč z razvijanjem svoje izvirnosti.
– iz knjige
Milton H. Erickson je v dvajsetem stoletju ključno doprinesel k napredku hipnoze in psihoterapije. Med drugim je uvedel naslednje novosti: (1) pri kliničnem delu je na prvo mesto postavil klientove enkratne izkušnje in sposobnosti; (2) hipnozo je razumel kot delo z idejami in kot uporabo idej vsakega klienta; (3) hipnozo je uporabljal za ustvarjanje okoliščin ali vzdušja za psihoterapijo in (4) razvijal je raziskovalne postopke, s katerimi je prišel do izsledkov, katere vrste psihosocialnih problemov ali problemov v komunikaciji hipnoza lahko rešuje.
Gregory Bateson, s katerim sta bila dobra prijatelja, je Ericksona laskavo poimenoval »Mozart človeške komunikacije«, ker je odkril tak način vstopanja v medosebne odnose, da je postal del širše mreže celotnega kompleksnega sistema, ne pa od njega ločen jaz. Na ta način je lahko deloval znotraj te mreže in se z njo uglasil.
