(Ne) dovolj dobra
Kaj če je dovolj že to, da ste – preprosto – človek?
(Ne) dovolj dobra; Minea Rutar in Dušan Rutar
Zakaj se počutimo izčrpane, tudi ko zunanji svet meri naše življenje kot uspešno? Zakaj nas dosežki, namesto da bi nas izpolnili, pogosto pustijo prazne? In zakaj nas navodila sodobnega življenja – bodi boljši, bodi optimalen, bodi popoln – ne pripeljejo do miru, ampak do izčrpanosti?
Knjiga (Ne) dovolj dobra je iskren, dialoški spis hčere in očeta, ki se pogovarjata o notranjih svetovih, o razpokah v samopodobi, o ujetosti v pričakovanja drugih in o pogumu, da se upremo – tudi sami sebi.
Ne išče bližnjic, ne deli instantnih nasvetov. Je povabilo k ustavitvi. K prisluhu. K ranljivosti.
V knjigi boste našli:
- poglobljene pogovore o duševnih stiskah, pritisku uspešnosti in kulturi nenehnega dokazovanja,
- razmisleke o tem, kaj pomeni biti resnično v stiku s sabo,
- prostor, v katerem se človek ne meri – ampak sliši.
Gre za delo, ki je v slovenskem prostoru redkost: iskreno, sočutno, avtentično. Namenjeno ni le strokovnjakom, temveč vsakomur, ki se je kdaj vprašal: Ali sem dovolj dober? In vsakomur, ki si želi odgovoriti: Mogoče pa že sem.
"Knjiga (Ne) dovolj dobra – pogovori o trudu, uspehu in drugih mitih o sreči ne ustvarja bližnjic in ne nosi sladkobnih besed. Od bralcev zahteva pristnost in prisotnost. Vabi nas, da v tišini in v stiku s seboj prisluhnemo zvenu njenih strani. Ob potapljanju skozi večplastnost samospraševanja, razmišljanja in odzivanja znotraj dialoga dveh: hčere in očeta, spoznavamo njune notranje svetove, globine doživljanja, barvitost čutenja in odkrivamo razkrite razpoke senc esence odnosov in življenja." – Julija Pelc
"Ko človeku uspemo dati občutek, da je slišan, mu podarimo največje darilo. Občutek nezadostnosti je še kako razširjen med ljudmi, avtorja pa pronicljivo prikazujeta, da obstajajo poti iz tega." – Blanka Tacer
Minea Rutar (1997) je raziskovalka na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Poglobljeno se ukvarja z duševnim zdravjem mladih ter z vprašanji, ki se porajajo na stičišču psihologije, družbe in eksistencializma.
Dušan Rutar (1959) je psiholog in dolgoletni spremljevalec mladih in malo manj mladih ljudi v stiski. Njegovo delo zaznamuje iskanje poti k pravičnejši in bolj dostojanstveni družbi v času poznega kapitalizma.
