Nikoli na vrh
Knjiga je beležnica nekega potovanja, obenem pa zgovorna, topla in skrbno napisana pripoved o tem, kako lahko denimo višinska bolezen zamaje vse gotovosti; kako se razplete pogovor s tibetanskim psom; kako se pokrajina razvije v zgodbo telesa in duha.
Nikoli na vrh; Paolo Cognetti
Italijanski pisatelj Paolo Cognetti, avtor senzibilno izpisanih knjig o naravi, kot sta odmevni roman Osem gorà, in hvalnica prvinskemu bivanju Divji deček, se ob izteku svojega štiridesetega leta odpravi na poetično pohajanje po območju Himalaje.
Na poti se sprašuje, kaj je to, hoditi v hribe brez osvojenega vrha? Je to nenasilno dejanje, želja po razumetju, kolovratenje okrog smisla lastne hoje? Nikoli na vrh je beležnica nekega potovanja, obenem pa zgovorna, topla in skrbno napisana pripoved o tem, kako lahko denimo višinska bolezen zamaje vse gotovosti; kako se razplete pogovor s tibetanskim psom; kako se pokrajina razvije v zgodbo telesa in duha.
V Himalajo po Cognettijevem mnenju ne gre stopati lahkonog: to gorstvo je živo, obljudeno, zdaj jemlje, zdaj daje. Če se hočeš soočiti z njim, potrebuješ pravo odpravo z vodniki, nosači in mulami, tabor, ki ga zvečer postaviš in zjutraj razstaviš, predvsem pa dobre sopotnike. Če je res, da v gorah hodimo sami, tudi če smo v družbi, potem je res tudi to, da pustolovščine krepijo prijateljske vezi; zato s seboj vzame tudi Nicolo in Remigia, svoja dobra prijatelja.
»Začel sem preštevati kamne, ko se je oglasila domača litanija, zamrmrana iz ust meniha, ki je namesto z grajo postregel z nasmeškom.«
