Srčna knjiga mojega življenja
Vse življenje pišemo zgodbo o sebi.
Srčna knjiga mojega življenja; Žiga Vavpotič
Vsak trenutek je poglavje, ki ljudem okoli nas omogoči pogled v globine naše duše. Le redki imajo privilegij, da pokukajo vanjo in spoznajo njena nežna prostranstva, kjer tičijo naše velike želje, krhke sanje in drobna veselja.
A prav ti na videz nepomembni drobci sestavljajo mozaik naše neskončne biti. Prav ti dražljaji so najbolj iskren pričevalec o dogodkih, ki so nas ustvarili. Kot smo mi ustvarili njih.
Srčna knjiga mojega življenja je knjiga o vas. O vsem, kar vas je kdajkoli razveselilo, presunilo, razžalostilo ali očaralo. Skozi enostavna poglavja vas vodi k beleženju svojega življenja. Življenja, ki je obogatilo svet vaših najbližjih, in ga bo še dolgo potem, ko vas morda ne bo več.
To ni knjiga. To je iskren zapis vašega srca. Dediščina, ki jo boste dobesedno zapisali potomcem.
Srčna knjiga mojega življenja bo vaša unikatna, edinstvena in kot taka neprecenljiva dediščina.
Kako uporabljati knjigo?
Predvsem se ob knjigi zabavajte. Vem, življenje ni vedno lahko, vendar je živeti privilegij le redkih. Zato je ta knjiga posebna, je vaša, je življenjska in je tisto nekaj, kar bo ostalo za vami. V bistvu je to knjiga, ki vas želi spodbuditi k akciji spominov in nasvetov. Postavite si jo na nočno omarico ali na pisalno mizo. In razmišljajte, kaj se je zgodilo v vašem življenju. Podnevi, ponoči, ko se s kom pogovarjate, ko se sprehajte, ko delate, ko prebirate časopis. Kjer koli in kadar koli. Knjigo lahko uporabljate na različne načine. Ni recepta. To je vaša knjiga!
Svetujem vam, da posvetite ustvarjanju knjige eno leto po 10 minut na dan. Korak za korakom. Recimo takole: Oblikujte prvo stran in nanjo nalepite svojo sliko. Nekaj časa posvetite uvodu. Razmišljajte o sanjah, viziji, ciljih, uspehu, ki ste ga doživeli … Posvečajte se temam. Ni nujno, da greste po vrsti. Mogoče se vam zdi povsem bedasto nalepiti svoj sanjski avto iz otroštva. Preskočite! Razmišljajte raje o tem, komu boste posvetili nasvet in kaj boste napisali. Mogoče o krajih, v katere ste se zaljubili. Namen knjige je, da napišete kaj, kar vas bo dodatno izpolnilo, zaradi česar se boste bolje počutili, da ste povedali. Kaj je to, ugotovite sami. Ko boste to vedeli, boste šli laže v akcijo pisanja, ki vas bo pripeljala do knjige polne modrosti, do knjige, ki bo slikala vašo preteklost za prihodnost mlajših.
Ne pozabite se zabavati. Vem in verjamem, ni vedno lahko pisati knjige preteklosti. Vendar je to tako izjemno dejanje, enkratno, da ga preprosto ne smete preskočiti. Svojo življenjsko knjigo lahko ustvarjate skupaj s svojimi domačimi, s prijatelji. Lahko pa se zaprete in jo pišete sami. To bo knjiga vašega življenja! Srčno si želim, da bodo nekoč tisti za vami rekli, da jim je ta knjiga najdražji spomin na vas in da jim je pomagala postati boljši človek, pa karkoli že to pomeni. Ustvarite si jo po svoji zamisli. Tako, da bo všeč vam. Da boste nanjo ponosni.
Vse, kar smo, je rezultat tega, kar smo mislili. - Buda
Avtor bi srčno želel imeti knjigo, ki bi jo napisal njegov praprapraded, in ker trdno verjame v medgeneracijsko sodelovanje (je tudi pobudnik projekta Simbioza), je prav za vas pripravil knjigo, ki jo boste lahko zapustili svojim potomcem, da bodo iz nje izvedeli nekaj več o vas. Knjiga je nadaljevanje ideje, ki jo nosi Moja sr(e)čna knjiga (2008), in želi postati zapis tistega, ki to knjigo prejme. O knjigi pravi, da je »lahko začetek iskrene medgeneracijske družbe, kjer mladi spoštujejo modre in modri verjamejo v mlade«. Sliši se obetavno, podarite jo svojim staršem in morda bodo vaši otroci brali razmišljanja svojih dedkov. Zapišite vanjo svoje izkušnje in poglede na svet ter izkoristite priložnost za medgeneracijsko zapuščino. -Renate Rugelj; Bukla 95-96
